Mozirje z okolico je v najstarej\u0161ih \u010dasih pripadalo pokrajini Norik (Noricum), kamor so Rimljani pri\u0161li okoli leta 33 pred na\u0161im \u0161tetjem. Ob reki Savinji so nastajala rimska naselja, med njimi tudi v Mozirju, kar potrjujejo \u0161tevilne izkopanine. Ob preseljevanju narodov je pokrajina Norik prenehala obstojati in v 9. stoletju je Karel Veliki Karantanijo vklju\u010dil v nem\u0161ko – rimsko cesarstvo. Pokrajine ob reki Savinji so nato dolga stoletja predstavljale mejno grofijo, ki je nazadnje postala last celjskih grofov. Po njihovem izumrtju se je Grofija celjska preoblikovala v celjsko okro\u017eje, ki je se je ukinilo leta 1849.<\/p>\n
Izvor imena kraja gre verjetno prepisati slovenskemu korenu iz besede mo\u010dvirje, kar zgodovinarji utemeljujejo z dejstvom, da je bila okolica Mozirja neko\u010d izredno mo\u010dvirna.
\nNajstarej\u0161i potrjen vir o imenu \u00bbMosir\u00ab je listina iz leta 1146, ki je darilno pismo oglejskega patriarha Palegrina, izdana v Tolminu, medtem ko se pi\u0161e o imenu \u00bbProssberch\u00ab (Prassberg) leta 1231. V izro\u010dilni listini Viljema Vovbr\u0161kega z dne 18. decembra 1241, se navaja provinca \u00bbMoziri\u00ab kot podatek “in provinca Moziri sive extra provenciam” – v provinci Mozirje ali izven nje.
\nKdaj je Mozirje dobilo tr\u0161ke pravice in kdo mu jih je prvi podelil, ni znano. Domnevamo lahko, da se je zaradi zemljepisne lege to zgodilo zelo zgodaj, saj v raznih zapisih lahko razberemo, da so tr\u0161ki privilegiji \u00bbprastara pravica\u00ab. Vsekakor je Mozirje bil trg pred letom 1318, ko se navaja kot \u00bbmarchet Prausperch\u00ab.<\/p>\n
Mozirje sega od Celin do Soteske na levem in desnem bregu Savinje, proti jugu poteka meja nekdanje (zdru\u017eene) ob\u010dine mod mozirskimi in braslov\u0161kimi Dobrovljami, na zahodu meji Kri\u017enik, na severu poteka meja Goli\u010dke planine Golte proti severovzhodu in vzhodu pa meji na naselje Florjan, na Skorno in na Slatine.<\/p>\n
Gre za hribovito ozemlje, najvi\u0161ji del so Golte. Med hribovitim svetom je nekaj bolj ali manj obse\u017enih dolin. Najvi\u0161ja med njimi je mozirska, od Celin do Soteske, dolga pribli\u017eno 3 km. Mozirje stoji v majhni kotlini, ki se nahaja na prehodu iz Gornje v Spodnjo Savinjsko dolino. V za\u010detku in koncu mozirske kotlinice je dolina se posebej zo\u017eena; tu sta pravi soteski, kjer je Savinja zarezala svoja strugo v trdi triadni dolomit po epigenezi.
\nV tej mali kotlini je nastal trg Mozirje, zanj pa je bil poglavitni faktor prometna lega. Reka Savinja je s svojimi pritoki omogo\u010dila razvoj raznih obrti in je zaradi svoje \u010distosti nudila vrsto raznih mo\u017enosti prebivalcem ob njej, sprva je tekla skozi mozirsko dolino povsem neukro\u010dena in tako povzro\u010dala zamo\u010dvirjenost in omejevanje obde1ovalnih povr\u0161in v ravnini. Bila pa je pravi zaklad ribjega zaroda in zato za ribi\u010de od blizu in dale\u010d velika vaba. Vse do vpliva trtne u\u0161i in pojava raznih bolezni na vinski trti so se v neposredni okolici Mozirja razprostirali obse\u017eni vinogradi, vendar so zaradi trtne u\u0161i gojenje trte povsem opustili.<\/p>\n
Decembra l774 je cesarica Marija Terezija potrdila splo\u0161ni red za ljudske \u0161ole, ki je med drugim predvideval ustanovitev ljudskih \u0161ol v vseh trgih in mestih cesarstva. Po smrti Marije Terezije je njen sin Jo\u017eef II nadaljeval prizadevanja za uvajanje osnovnega \u0161olstva in izdal vrsto ukrepov, ki so uresni\u010devali na\u010dela ob\u010dega \u0161olanja mladih.
\nPrvi u\u010ditelj Franc Hofbauer iz Slovenj Gradca je v Mozirju prevzel posle \u0161ole leta 1787. Bil je Slovenec in ni povsem upo\u0161teval zapovedi, da je treba v \u0161olah u\u010diti izklju\u010dno v nem\u0161\u010dini. To dokazuje tudi prvi u\u010dbenik, ki ga je napisal leta 1795, hrani ga Slovenski \u0161olski muzej v Ljubljani.
\nRazpolo\u017eljivi viri poudarjajo v za\u010detku zelo slabo zanimanje za redno \u0161olo, vendar pa se je kasneje stanje izbolj\u0161alo, posebej \u0161e po letu 1845, ko je bilo dovoljeno otroke pou\u010devati v materinem jeziku.<\/p>\n
Leta 1833 so pri\u010deli z gradnjo novega \u0161olskega poslopja. 14. julija 1872 so sklenili raz\u0161iriti mozirsko \u0161olo iz enorazrednice v dvorazrednico, to je potrdil tudi okrajni \u0161olski svet. Novembra leta 1873 so pri\u010deli s poukom v dveh razredih, hkrati pa so istega leta na \u0161olskem odboru sklenili postaviti novo \u0161olsko poslopje. Tako je bilo jeseni leta 1896 zgrajeno novo \u0161olsko poslopje in istega leta 20. novembra se je za\u010del v novi \u0161oli redni pouk. Nova \u0161ola je bila zgrajena na mestu kjer danes stoji blagovnica.<\/p>\n
<\/p>\n
Kdaj je Mozirje dobilo trske pravice ni znano, z gotovostjo pa se trdi, da je to bilo pred letom 1318. Trg Mozirje je smel uporabljati grb po letu 1581, ko je nadvojvoda Karl potrdil tr\u0161ke pravice in hkrati predpisal podobo tr\u0161kega grba. \u017divljenje v nekdanjih trgih je bilo v marsi\u010dem podrejeno ozkim interesom najpremo\u017enej\u0161ih ljudi v kraju. Tr\u0161ka pravica praviloma ni bila dedna, kot primer; sinovi tr\u017eanov, ki so za\u010deli gospodariti drugje, ne na domu, so morali zaprositi magistrat za potrditev tr\u0161kih pravic, tak\u0161no pravico je izredno te\u017eko pridobil tujec, zaradi za\u0161\u010dite doma\u010dega obrtni\u0161tva.
\nSkupne pravice tr\u017eanov so bile: svobodno opravljanje poklica, mo\u017enost dosega tr\u0161kih dostojanstev, priprava drv za lastne potrebe v tr\u0161kih gozdovih, podpora v primeru onemoglosti, tr\u0161ko sodstvo, volilna pravica in dol\u017enost pla\u010devanja raznih dajatev, spo\u0161tovanje tr\u0161kih in drugih predpisov. Izguba tr\u0161kih pravic je grozila, \u010de je tr\u017ean za stalno zapustil trg, \u010de je storil zlo\u010din in je bil zato izgnan, \u010de ni pla\u010deval davkov, \u010de ni upo\u0161teval starih navad in obi\u010dajev in \u010de se ni hotel o\u017eeniti, pa je pred sprejetjem tr\u0161kih pravic to obljubil.<\/p>\n
Pomembna je bila za\u0161\u010dita tr\u0161kih hi\u0161, ki so bile pod posebno za\u0161\u010dito magistrata, da ne bi pri\u0161le v tuje ali nesposobne roke, je moral prodajo odobriti magistrat; to je veljalo tudi glede zastavitve hi\u0161e. \u010ce je bila hi\u0161a na prodajo, so poskrbeli, da jo je lahko kupil doma\u010din \u2013 tr\u017ean. \u010ce ni bilo zanimanja med tr\u017eani, jo je lahko kupil tujec.
\nTrg Mozirje je po listini o tr\u0161kih pravicah iz leta 1581 imel pravico do dveh sejmov, na nedeljo po svetem Juriju in na nedeljo po velikem \u0160marnu. Nadvojvoda Ferdinand je leta 1598 dovolil \u0161e dva nova sejma, 22 januarja (Sv. Vincenc) in 16. avgusta (Sv. Rok).<\/p>\n
<\/p>\n
Mozirje je bil trg s posebnimi pravicami. V raznih listinah se navaja kot municipalen (samoupraven) trg. Kraj je imel svoj magistrat kar pomeni nekak\u0161no poglavarstvo, gre v bistvu za o\u017eji ob\u010dinski svet, ki so ga tvorili sodnik oziroma \u017eupan in svetniki. V mozirskem primeru zasledimo vseskozi dva svetovalca. Dokler niso uvedli \u017eupanov, so na \u010delu magistrata bili sodniki, te so volili sprva letno, pozneje pa zasledimo triletne mandatne dobe sodnikov.<\/p>\n
Izvoljen magistrat je moral biti potrjen od \u017dovneka kot za\u0161\u010ditne gospo\u0161\u010dine. Vse seje magistrata so bile tajne, vodil jih je sodnik, kasneje \u017eupan. Sodno oblast je izvajal sodnik, vendar ni smel soditi sam, temve\u010d skupaj z dvema svetovalcema, torej je sodil neke vrste senat, \u010de pa je pri\u0161lo do kr\u0161itev magistratnih predpisov je smel izreci kazen oziroma sodbo sodnik sam.
\nKadar so odlo\u010dali o pomembnej\u0161ih zadevah, so sklicali zbor tr\u017eanov, o poteku so pisali zapisnik. Kot posebna zanimivost je bila vloga \u010detrtnikov v ob\u010dinskem svetu. To so bili predstavniki tistih prebivalcev, ki niso imeli volilne pravice po takrat veljavnem redu, volili so jih v posameznih \u010detrtih zato so jim tudi rekli \u010detrtniki. Ti so smeli prisostvovati sejam ob\u010dinskega odbora, niso pa imeli pravice glasovanja, lahko pa so v imenu sebi enakih nasprotovali sprejemu kak\u0161nega ukrepa, ki bi ogrozil najrevnej\u0161e, torej tiste, ki niso imeli gmotne osnove za volilno pravico.<\/p>\n
Ob\u010dinski pisar ali sindik je bil osrednja osebnost takratnega magistrata oziroma trske uprave. Moral je znati vsaj nem\u0161ko in slovensko, priporo\u010dljivo je bilo tudi znanje latin\u0161\u010dine. Skratka bil je \u0161olan mo\u017e, ki je u\u017eival v trgu izreden ugled. Opravljal je vse ob\u010dinske pravne posle razen blagajni\u010darskih, zato je v upravnih zadevah veliko pomagal tr\u017eanom , ki so bili ve\u010dinoma ne\u0161olani in neve\u0161\u010di raznih javnih opravil. Mora] je poznati de\u017eelne predpise in bil je odgovoren za zakonitost v ob\u010dinski upravi, bil je zaprise\u017een hranitelj in sestavljavec uradnih listin in aktov (pisem). Bil je neke vrste javni notar.
\nSodstvo<\/p>\n
Mozirje je imelo de\u017eelsko sodi\u0161\u010de. Mozirsko sodno pristojnost naj bi izvajali na obmo\u010dju do izliva Pake v Savinjo severno od cerkve Sv. Antona (sedanje Skorno), vzhodno do vrha Smrekovca, od tam do vrha Medvedjaka, preko Suhe do Prihove in za tokom Savinje do izliva Pake v Savinjo.
\nTr\u0161ki sodnik je na temelju privilegijev imel pravico izvr\u0161evati vse pravne posle, obravnavati vse sporne zadeve, izrekati sodbe, hudodelce prijeti, zasli\u0161ati in jih v treh dneh izro\u010diti de\u017eelni sodniji v \u017dovneku.
\nV tistih \u010dasih so rabili za pravnika izraz justiciar, zadnji je bil v Mozirju Franc Pollos, ki je podal sodni\u0161ko prisego 21. marca 1833. Tr\u0161kega sodnika je morala potrditi za\u0161\u010ditna gospo\u0161\u010dina \u017dovnek, volili pa so ga tr\u017eani. Za sodnika je lahko kandidiral tisti, ki je imel ugled, nuditi pa je moral jamstvo za dosledno opravljanje sodni\u0161kih nalog. Volitvam je sledila zaobljuba in predstavitev sodnika.<\/p>\n
Mozirje je \u017ee od nekdaj bilo sredi\u0161\u010de za obrt oziroma rokodelstvo. Tudi razne oblike trgov so se uspe\u0161no razvijale. Premo\u017enej\u0161i tr\u017eani so pogosto \u017eiveli od lesne trgovine, veliko tr\u017eanov od obrti, ostali pa so tudi splavarji in \u017eagarji, pa tudi lesnih posrednikov (baranta\u010dev) je bilo dosti. Splavarji so slu\u017eili za prevoz raznega blaga, npr. za apno, oglje in druge izdelke doma\u010de obrti…
\nDo leta 1842 so vozili splav le do Mitrovice, tega leta pa je Janez LipoId pripravil prvo raj\u017eo (tako so rekli splavarji potovanju na splavu) do Pan\u010deva in Bele cerkve. \u0160tevilni vozniki vpre\u017enih voz pa so vozili macesnov les v Trst.
\nKokarski lon\u010darji so imeli v trgu Mozirje svojo postajo. Kot zanimivost naj navedemo, da je bilo v celjskem cehu \u0161e leta 1903 v\u010dlanjenih kar 81 kokarskih \u010drmolon\u010darjev. Ker navaja vir, da so imeli v Mozirju svojo postajo, si lahko mislimo, da so imeli Kokar\u010dani tu tudi svojo cehovsko skladnico, saj je teh bilo v Mozirju ve\u010d.<\/p>\n
V dvajsetih letih tega stoletja najdemo po Lavkaufovem zapisu v Mozirju: \u0161tiri trgovce (drobnoprodaja), dva usnjarja, enega krznarja, dva barvarja, enega jermenarja, klju\u010davni\u010darja, kova\u010da, kolarja, sodarja, lon\u010darja, steklarja, dva \u010devljarja, tri kroja\u010de, enega kova\u010da, dva mesarja, valj\u010dni mlin, \u0161tiri \u017eage in sedem gostiln. Verjetno pa popis ni popoln, ker v njem niso zajeti nekateri obrtniki, npr. mizarji, ki so gotovo tudi bili v trgu.
\nMozirje ni imelo industrije v pravem pomenu besede, \u010deprav so leta 1884 v Ljubiji ustanovili Savinjsko tovarno barv in lesnih izdelkov. Najprej je bila v tujih rokah, \u0161ele po prvi svetovni vojni pa je postala doma\u010de podjetje, delni\u0161ka dru\u017eba, ki jo je vodil Alojz Gori\u010dar. Tovarna je zaposlovala le 25 delavcev, tri uradnike, imela pa je \u0161e obrat v Letu\u0161u.
\nV Zgornji Savinjski dolini pa so ljudje \u017ee od davno izkori\u0161\u010dali bogate vire vodne sile. Znani so primeri, ko so nekatere kmetije uporabljale vodno silo za vse vrste kme\u010dkih opravil in si tako v vi\u0161inskem in te\u017eavnem svetu pomagale pri opravilih. Posebno pogosti tak\u0161ni primeri so v sol\u010davskem oziroma lu\u010dkem predelu. Ob raznih potokih in strugah so ljudje postavljali mline, \u017eage, in druge pripomo\u010dke za obdelavo in predelavo doma pridelanih surovin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zgodovinski razvoj kraja Mozirje z okolico Mozirje z okolico je v najstarej\u0161ih \u010dasih pripadalo pokrajini Norik (Noricum), kamor so Rimljani pri\u0161li okoli leta 33 pred na\u0161im \u0161tetjem. Ob reki Savinji so nastajala rimska naselja, med njimi tudi v Mozirju, kar potrjujejo \u0161tevilne izkopanine. Ob preseljevanju narodov je pokrajina Norik prenehala obstojati in v 9. stoletju […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":2,"menu_order":3,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-165","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/165","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=165"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/165\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":316,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/165\/revisions\/316"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=165"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}