{"id":2266,"date":"2021-07-13T22:22:38","date_gmt":"2021-07-13T20:22:38","guid":{"rendered":"http:\/\/mozirje.info\/mozirje\/?p=2266"},"modified":"2021-10-01T20:44:19","modified_gmt":"2021-10-01T18:44:19","slug":"pater-dr-karel-grzan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/pater-dr-karel-grzan\/","title":{"rendered":"Pater dr. Karel Gr\u017ean"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

\n

Spat gre ob osmih, vstane ob pol \u0161tirih zjutraj. Pravi, da sku\u0161a \u017eiveti \u010dim bolj v duhu starih menihov. \u00bbKar pomeni, da si urnik \u0161tevilnih dnevnih opravkov rahljam predvsem s kapelico in \u0161talo. Delaj in moli. Po urah hudega mozganja me molitev umiri, gnoj pa me po vsem tem miselnem naprezanju stabilizira.\u00ab Normalen kmet, hitro pojasni, skida gnoj iz hleva pribli\u017eno enkrat vsak drugi dan. Sam pa gre svoji ljubljeni Kapri domovanje vsak dan o\u010distit trikrat. Pa ne samo zaradi nje. \u00bbSredi gnoja pridejo najbolj originalne misli in ideje. Kaj ni zanimivo – \u0161ele ko prav na\u010drtno odklopim misel! Za mizo lahko \u0161e tako srdito tuhtam, pa preboja ne bo.\u00ab Naj dodam, da me je med pogovorom vedno znova prevzelo, kako samodejno se njegov um obrne k iskanju re\u0161itev. Nak, kljub neizprosnosti njegove diagnostike ni pater Gr\u017ean \u0161e niti pribli\u017eno obupal nad \u010dlove\u0161ko vrsto.<\/em><\/strong><\/h3>\n
 <\/div>\n<\/div>\n
\n
Ob zori slovenske osamosvojitve ste kot mlad kaplan pri Svetem O\u017eboltu na Ptuju zrli v prihodnost z velikim upanjem in idealizmom. Kaj vidite danes? Kje smo in kam gremo?<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Kje smo? Tam, kjer ne bi smeli biti. Kam gremo? Ka\u017ee, da samo \u0161e na slab\u0161e.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Obenem pa nam po vseh kanalih dopovedujejo, da nam je bolje, kot nam je bilo prej. No, da doume\u0161, da to preprosto ni res, se je treba samo ozreti po vsakdanu premnogih sodr\u017eavljanov. Dopovedujejo nam tudi, da zdaj \u017eivimo svobodno. A sam sem recimo svoje misli lahko enako svobodno izra\u017eal tudi v prej\u0161njem re\u017eimu. Takega dogmatizma, kot vlada v medijih danes, pa nisem videl \u0161e nikoli. Postali smo dru\u017eba vojskujo\u010dih se enoumij. In popolne brezbri\u017enosti do so\u010dloveka.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Ekonomija bi morala biti ena najbolj eti\u010dnih ved, a jo je povsem ugrabilo tisto, kar javnost pozna pod besedo neoliberalizem. Temeljna beseda za razumevanje na\u0161e resni\u010dnosti je izkori\u0161\u010devanje. Da se to izkori\u0161\u010devanje lahko nadaljuje in celo \u0161e poglablja, je politika v spregi z mediji ustvarila ozra\u010dje edinih mo\u017enih re\u0161itev. Alternativ kr\u010denju pravic in celostne izprodaje dru\u017ebe kakor da sploh ni. Kar se seveda lahko zgodi samo, \u010de ljudje dovolijo, da politiki in mediji mislijo namesto njih.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Stanje je po tridesetih letih ‘svobode’ dejansko recej porazno. Je pa res, da je vmes tudi ve\u010dina zahodnega sveta razvila izrazito samomorilne te\u017enje. Ste se tudi zato umaknili v gorsko samoto?<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Ne. V gore sem se umaknil zaradi globoke iz\u010drpanosti in mo\u017eganske kapi, ne da bi sploh vedel, kolik\u0161en profit me \u010daka. Odprlo se mi je povsem novo obzorje uvidov. V ti\u0161ini se v \u010dloveku obudi naravni dar intuicije, vedenja prek \u010dutenja. To pa je pogoj za \u0161e okrepljeno so\u010dutje do vsega \u017eivega. Tihota tu gori mi je po\u010dasi omogo\u010dila, da se zavem, da so tudi drevesa okoli mene \u017eiva bitja, ki imajo do mene odnos. V ti\u0161ini se prebuja marsikaj, kar je ljudem po naravi dano, pa jim je potem odvzeto. Namre\u010d ko jih odtujijo od njih samih.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Kdaj in kako se to zgodi?<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Oh, \u017ee od malega nas samo odtujujejo. Odkar vemo zase, smo nagrajevani ne za sr\u010dnost ali iskrenost, temve\u010d za – kaj?<\/div>\n<\/div>\n
\n
Pridnost. Tako je. Za ubogljivost. U\u010diteljevo obli\u010dje ne za\u017eari, \u010de smo izumili zanimivo samosvoj odgovor. \u010cast sicer izjemam, ampak tipi\u010dni u\u010ditelj nas pohvali, \u010de smo dobesedno ponovili za njim. In \u010de znamo pravilno odigrati vlogo, ki nam je bila dodeljena, ne da bi nas kdo kaj vpra\u0161al. Spomnim se, kako se je moj prane\u010dak v tretjem razredu domislil \u010disto svojega na\u010dina re\u0161evanja malce bolj zapletene matemati\u010dne naloge. Pri tem je na lastno pest pri\u0161el celo do dveh \u0161e kar zahtevnih aksiomov. Kot povratno informacijo pa je dobil, da je rezultat sicer res pravilen, a naj se vseeno raje dr\u017ei ustaljenih postopkov.<\/div>\n<\/div>\n
\n
\u010ce si v izobra\u017eevanju dolga leta navajan samo, da ponavlja\u0161 in da te nih\u010de ni\u010d ne spra\u0161uje – da torej nikogar ne zanima, kako ti zaznava\u0161 resni\u010dnost… Potem seveda po\u010dasi izgubi\u0161 sebe. Temu procesu so mnogi toliko podlegli, da sploh niso ve\u010d zmo\u017eni podvomiti o splo\u0161no sprejetih \u00bbresnicah\u00ab. No, saj prav zato je sploh mo\u017eno, da je \u010dlovek s svojimi neizmernimi darovi spoznavnosti danes tako celostno zasu\u017enjen.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Navdu\u0161en sem, da velik del krivde polagate na prag izobra\u017eevalnega sistema. Mnogi se takih domnevno radikalnih misli ustra\u0161ijo.<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Seveda, iz prej popisanih razlogov. Ampak ni ve\u010djega zlo\u010dina, kot je otroka odtujiti od samega sebe. Ga \u017ee od mladih nog brez milosti navajati na to, da je produkt, ki ga je treba meriti in ocenjevati. In da se mu torej \u0161e najbolj spla\u010da postati igralec uspe\u0161nosti. Za kar seveda ni krivo zgolj izobra\u017eevanje, temve\u010d u\u010dinkovito sodeluje tako reko\u010d celotna dru\u017eba. Avstrijski dokumentarec Abeceda je prinesel podatek, da je 98 odstotkov vseh otrok visoko nadarjenih. Koliko pa jih potem dobi prilo\u017enost svoje darove polno razviti? Jaz sicer pravim, da je visoko nadarjenih v resnici sto odstotkov vseh otrok. Kajti veste, inteligenc je cel kup: \u010dustvena, prakti\u010dna, duhovna, socialna, intuitivna… Mi pa \u010dastimo samo eno.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Torej razum.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Pa \u0161e to skrajno pohabljeno razli\u010dico. Uspe\u0161ne dru\u017ebe znajo prepoznati, da je pestrost misli velik kapital. Moderno dobo pa zanima samo enoumje. Slovenci vsekakor imamo sposobnost ve\u010dglasnega petja, to smo v zgodovini \u017ee ve\u010dkrat dokazali. Imamo pa \u017eal to \u00bbhibo\u00ab, da smo izjemno \u010dustveni in ob\u010dutljivi ljudje, ki jih je zato tudi precej lahko spreti.<\/div>\n<\/div>\n
\n
In to s krvavimi posledicami.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Tako so nas \u017ee ve\u010dkrat krvavo sprli, da bi nas prisilili v enoglasno petje po taktu zelo sebi\u010dnih interesov pe\u0161\u010dice. Vsaka politi\u010dna stranka pravzaprav \u017ee po definiciji zagovarja predvsem enoglasnost. Zato je v njenem interesu, da svoje privr\u017eence prepri\u010da, da vsi drugi pojejo povsem narobe. V obdobjih, ko so jim ljudje manj nasedali, smo Slovenci \u017eiveli svojo zmo\u017enost, da raznolikost misli strnemo v skupne cilje. \u017de dolgo pa smo \u017eal brez dobrih zborovodij. Oziroma dobivamo \u010dedalje bolj take, ki dirigirajo samo \u0161e po taktu zimzelenega hita Deli in vladaj.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Ha ha, tovrstnih did\u017eejev prav res ne primanjkuje.<\/div>\n<\/div>\n
 <\/div>\n
\"\"<\/div>\n
 <\/div>\n
\n
In tako lahko danes samo strmimo, do kam je pri\u0161la Slovenija v svoji razprodanosti. Na povr\u0161ini se kregamo in \u010dedalje bolj sovra\u017eimo, v globini pa poteka roparstvo, o kakr\u0161nem bi lahko najpodjetnej\u0161i med starodobnimi gusarji samo sanjali. Slovenci bi morali \u010dim prej stopiti skupaj in jasno re\u010di: \u00bbNe, ne gremo se ve\u010d tako!\u00ab Tako imenovani levi\u010darji in desni\u010darji imajo v resnici mnogo preve\u010d skupnih interesov, da se jim ne bi spla\u010dalo dr\u017eati skupaj.<\/div>\n<\/div>\n
\n
\u017de res. A kako dose\u010di nujni miselni preboj?<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Brez zborovodij zelo te\u017eko. Ne premorem prav veliko upanja, da bodo lahko to vlogo odigrali politiki – vsaj glede na vse, kar so izkazali doslej. Prav tisti, ki so nam najbolj obljubljali drugo \u0160vico, so storili najve\u010d, da ni bilo o njej niti sledu. Zato bi bilo na tej to\u010dki razkroja nujno, da glas dvignejo prebujeni ljudje iz vseh strok – ekonomisti, filozofi, znanstveniki, novinarji… Vsi tisti, ki si v nasprotju s politiki \u0161e niso zapravili spo\u0161tovanja javnosti.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Namesto novih obrazov novi glasovi?<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
\u010ce ho\u010dete. Neskon\u010dno dragocen je vsak javno povzdignjen glas, ki ga vodi pristna \u017eelja po sodelovanju in medsebojnem dopolnjevanju. Tudi tu bo treba seveda najprej prese\u010di sledi izobra\u017eevalnih procesov. \u0160e zdaj ne morem preboleti, kak\u0161ne igre u\u010dimo otroke igrati v sklopu pedago\u0161kih ustanov!<\/div>\n<\/div>\n
\n
Vem, da \u0161e posebej ne marate med dvema ognjema.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Joj, kak\u0161en pedago\u0161ki \u0161kandal! Otroke tako razklati v dve skupini in jih u\u010diti, da je zmagovalec tisti, ki druge najbolj u\u010dinkovito zbija iz igre … Kak\u0161na je to vendar perverzija!<\/div>\n<\/div>\n
\n
Nekaj zelo podobnega sem razmi\u0161ljal, ko sem v bazenu opazoval \u0161olske otroke med igro vaterpola. Iz gru\u010de igrivih posameznikov so bili v dveh minutah zreducirani na dve kri\u010de\u010di bandi, ki sta \u017eiveli samo \u0161e za to, da premagata druga drugo. \u017de kot otroke nas na\u0161\u010duvajo drugega proti drugemu in nas po\u0161ljejo na lov za trofejami, za presti\u017eem.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Spra\u0161ujem se, kje so vendar vsi na\u0161i \u0161olski pedagogi in psihologi. Zakaj vendar niso storili ve\u010d, da bi razvili enako privla\u010dne igre sodelovanja in dopolnjevanja? \u0160ibkim \u010dlenom je treba menda ja pomagati, da odklenejo skrite potenciale, ne pa jih u\u017eiva\u0161ko zbijati iz igre! In otroke velja ja u\u010diti, da prina\u0161a zmago predvsem sodelovanje! In zmo\u017enost prepoznavanja vseh prilo\u017enosti, ki jih prina\u0161a \u010dlove\u0161ka raznolikost. Zato si sam recimo prijatelje i\u0161\u010dem tudi med druga\u010de misle\u010dimi.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Ker vas bogatijo predvsem ljudje, ki razmi\u0161ljajo s svojo glavo, kajne?<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Natanko tako. Nikoli ne bom pozabil, kako sem kot mlad pob pri\u0161el na obisk k svojemu duhovnemu o\u010detu Tarasu Kermaunerju. Nekaj mi je na \u0161iroko razlo\u017eil in me potem vpra\u0161al, kaj o zadevi mislim jaz. Takrat sem zmogel samo: \u00bbMislim tako kot ti.\u00ab Nakar je Taras kot veliki kolerik vstal in ohnel: \u00bbAmpak jaz no\u010dem, da misli\u0161 tako kot jaz! Ho\u010dem, da misli\u0161 tako kot ti!\u00ab<\/div>\n<\/div>\n
\n
Sam \u017eal nisem sre\u010dal prav veliko takih u\u010diteljev.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Za sre\u010do je izjemno pomembno, da smo sprejeti in da znamo sprejemati – da znamo objeti in da se pustimo objeti. Zakaj otrok ne u\u010dmo tudi tega? Tudi go je treba vaditi. Pravzaprav zahteva ve\u010d vadbe kot marsikaj drugega. Ampak tovrstne osebne rasti si \u017eal ne \u017eelijo vladajo\u010de klike, zato nas \u0161e naprej usposabljajo prav za to na\u0161o trenutno klavrno resni\u010dnost, v katero se za\u010deli buditi celo najve\u010dji zasanjanci. Ne razumite me narobe. Tekmovalnost kot taka je seveda \u010disto v redu… Nikakor pa ne izklju\u010dujo\u010da tekmovalnost.<\/div>\n<\/div>\n
\n
In nikakor ne zbijanje.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Nikakor ne zbijanje. \u010cas je, da odrastemo se zavemo prave narave re\u010di. Medtem izgubljamo energijo z medsebojnim bojevanjem, nam toliko la\u017eje vlada tretji. Tako \u00bbleve\u00ab kot \u00bbdesne\u00ab sponzorirajo isti igralci, ki zaradi na\u0161e razdeljenosti ves \u010das tiho vle\u010dejo dobi\u010dek. Na\u0161a moralna dol\u017enost je, da se jim kon\u010dno vendarle upremo, kajti pri\u0161li smo prav do roba.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Pri tem seveda ne misliva samo Slovencev, kajne?<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Nikakor, skrajna polariziranost je danes globalen pojav. Me pa skrbi ta na\u0161a slovenska \u010dustvenost. Tako kot znamo nesmrtno ljubiti, znamo tudi nesmrtno sovra\u017eiti. In bojim se… bojim se…<\/div>\n<\/div>\n
 <\/div>\n
\"\"<\/div>\n
 <\/div>\n
\n
Ja?<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Bojim se, da bi se utegnila s \u0161e malo zaostrovanja ponoviti situacija med drugo svetovno vojno in po njej. Te\u017eko bi ocenil, da smo se prav veliko nau\u010dili iz zgodovine.<\/div>\n<\/div>\n
\n
Kaj ni \u017ee Bismarck prhnil, da u\u010di zgodovina le to, da se nih\u010de ne u\u010di iz zgodovine?<\/div>\n<\/div>\n
\n
Prav. A \u017ee zaradi \u017ertev na obeh straneh bi se morali kaj nau\u010diti, se vam ne zdi? Iz pietete do njihovih usod.<\/strong><\/div>\n<\/div>\n
\n
Gotovo. Ne vem, zakaj mi misli begajo na za\u010detek najinega pogovora. Torej na ti\u0161ino. Morda pa se prav v njej skriva odgovor…<\/div>\n<\/div>\n
\n
O tem ni dvoma. V ti\u0161ini za\u010duti\u0161 dotik svetega. To\u010dneje svete enosti, notranjega stika z vsem bivajo\u010dim. Tu gori so mi posebno dragoceni obiskovalci, s katerimi lahko veliko skupaj tudi mol\u010dimo. Kar ne pomeni, da nismo povezani, da se ne \u010dutimo. Kve\u010djemu nasprotno! Mnogi, ki pridejo, pa pridejo s stra\u0161ljivo vrelimi glavami. In imajo potrebo najprej samo govoriti, govoriti, govoriti. Tu ni drugega, kot da jim dovolim, da spustijo paro. Potem pa vstanem in jih odpeljem do kak\u0161nega \u010dudovitega del\u010dka narave v okolici ali pa jih morda malo pustim same s Kapro. Po tem so \u010disto drugi ljudje. No, in \u0161ele nato se lahko za\u010dne pravi pogovor.<\/div>\n<\/div>\n
 <\/div>\n
 <\/div>\n
Vir: Facebook \/ Emil Ledenko<\/strong><\/a><\/span><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  Spat gre ob osmih, vstane ob pol \u0161tirih zjutraj. Pravi, da sku\u0161a \u017eiveti \u010dim bolj v duhu starih menihov. \u00bbKar pomeni, da si urnik \u0161tevilnih dnevnih opravkov rahljam predvsem s kapelico in \u0161talo. Delaj in moli. Po urah hudega mozganja me molitev umiri, gnoj pa me po vsem tem miselnem naprezanju stabilizira.\u00ab Normalen kmet, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2268,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-2266","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-splosno"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2266","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2266"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2266\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2270,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2266\/revisions\/2270"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2268"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2266"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2266"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2266"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}