\nTudi negativnih ne. \u010ce otroku za neprimerno vedenje obljubite kazen, na katero potem pozabite, izgubite precej\u0161njo mero kredibilnosti in avtoritete. Sploh pa je discipliniranje z “gro\u017enjami” v ve\u010dini primerov neprimerno. Mal\u010dka silite k slepi pokor\u0161\u010dini zaradi strahu pred posledicami in ne zato, ker bi verjel v vas kot skrbnega star\u0161a, ki ima do njega dolo\u010dene zahteve zgolj zato, ker ga ima rad. \u010ce primarnega, “blagega” kaznovanja v primeru neposlu\u0161nosti ne boste izpeljali, bo otrok va\u0161e besede jemal z rezervo in \u010dedalje manj bo prilo\u017enosti, ko vas bo ubogal. Vas bo posledi\u010dno mikalo, da bi nastopili s stro\u017ejimi kaznimi, in za\u010darani krog je sklenjen.
\nKaj storiti?
\nOpredelite nekaj pomembnih pravil, ne ve\u010d kot deset, in od mal\u010dka dosledno pri\u010dakujte poslu\u0161nost. Vas ne uboga? Dolo\u010dite nekaj realisti\u010dnih kazni – res skrbno razmislite, kak\u0161na bo za va\u0161ega otroka najprimernej\u0161a – in se jih dosledno dr\u017eite. Naj vam namignemo, katera so ta brezpogojna pravila: \u010das za v posteljo, umivanje in kosilo, vedenje za mizo, pospravljanje in druge oblike pomo\u010di star\u0161em, \u0161olske obveznosti. Razlage va\u0161ih pri\u010dakovanj naj bodo bogate; mal\u010dku bo gotovo v\u0161e\u010d, \u010de si bo lahko sam izbral kazen.<\/p>\n
2. Nikoli, ampak res nikoli ne izrecite zbadljivke!<\/strong> 3. Ne nasprotujte partnerju!<\/strong> 4. Ne kuhajte zamere!<\/strong> 5. Stran s palico!<\/strong> 6. Ko so besede eno, dejanja pa drugo!<\/strong> 7. Ne morete biti vedno otrokov prijatelj!<\/strong> 8. Razlikujte med discipliniranjem in kaznovanjem!<\/strong> 9. Ne primerjajte bratov in sester!<\/strong> 10. Ne gojite nerealnih pri\u010dakovanj!<\/strong> Vir: http:\/\/www.bambino.si<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ko smo mu prepovedali gledati televizijo, ker na peto pripro\u0161njo ni pospravil sobe, se nam je prikupil z ustre\u017eljivostjo – tudi soba je bila pospravljenja v pi\u010dle pol ure. “No, naj ti bo, ampak naslednji\u010d ne bo tako!” \u017dal otroku s popu\u0161\u010danjem nismo naredili usluge. In koliko tak\u0161nih spodrsljajev bi se v na\u0161em discipliniranju \u0161e […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-529","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-splosno"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/529","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=529"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/529\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":532,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/529\/revisions\/532"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=529"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=529"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mozirje.info\/mozirje\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=529"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nV mislih imam besede, kot so “neumne\u017e”, “pozabljivka”, “nesramne\u017e” ipd. Naslavljanje z \u017ealjivkami otroka dolgoro\u010dno zaznamuje, mal\u010dek se poistoveti z va\u0161im mnenjem in s\u010dasoma tak\u0161en tudi postane. Ste \u017ee pomislili, da prav otroci, ki so doma tar\u010da krutih pripomb, z njimi pogosto zasipajo vrstnike?
\nKaj storiti?
\nKo jeza in bes v vas nara\u0161\u010data, to otroku takoj povejte in pojasnite okoli\u0161\u010dine: “Mamica je jezna in u\u017ealjena, ker ne uboga\u0161, saj sva zaradi tega \u017ee po\u0161teno pozni.” \u010ce ste \u0161li predale\u010d, se opravi\u010dite; otroci, ki sli\u0161ijo opravi\u010dilo doma, tudi v dru\u017ebi brez oklevanja priznajo napako.<\/p>\n
\n“Ugasni televizijo in takoj v posteljo!” so va\u0161e besede. Mo\u017e pa hitro vsko\u010di: “Saj je v redu, dovoli mu vendar, da do konca pogleda oddajo.” Narobe! Otrok tudi v dozdevno nepomembnem nesoglasju med star\u0161ema prepozna prilo\u017enost za uspe\u0161en upor proti obema; v\u010dasih, ko meni, da se mu godi krivica, star\u0161a tudi namerno spre. To, da imata z o\u010detom razli\u010dno mnenje o vzgojnih pristopih, ni ni\u010d nenavadnega, saj je vsak od vaju odrasel v dru\u017eini z druga\u010dnim vzorcem discipliniranja. Vseeno se s partnerjem posku\u0161ajta dogovoriti, kako bosta ravnala v kriti\u010dnih trenutkih.
\nKaj storiti?
\nPresenetljivo veliko star\u0161ev se nikoli odkrito – na samem – ne pogovori o tem, kako \u017eelijo vzgajati otroka. Namesto tega spore re\u0161ujejo sproti, vpri\u010do otroka. To je za mala u\u0161esa preve\u010d. Izpla\u010da se biti skladen, saj se bo tako izbolj\u0161al tudi odnos s partnerjem.<\/p>\n
\nZ nenehno u\u017ealjenim obrazom ali jezo razkrivate otroku lastno nezrelost. \u010ce se po prepiru izogibate pogovorom, ki nimajo nobene zveze s prepirom, \u010de\u0161, naj nepridiprav kar ob\u010duti, kako zelo me je prizadel, je to za otroka prehuda kazen. Kaj naj bo za vsako napako ob star\u0161evsko naklonjenost? \u010ceprav so besede “Sovra\u017eim te, mami!” vse prej kot spodbudne za roditelja, ki je sam nepopoln, se morate obrzdati in se zavedati, da pred\u0161olski otrok ni zmo\u017een nadzirati \u010dustev, in da, nasprotno, pri\u010dakuje, da jih vi zmorete.
\nKaj storiti?
\nNemara ste preobremenjeni, imate te\u017eave, ki ne zadevajo otroka, a nejevoljo vseeno prena\u0161ate nanj? Ko vas otrok u\u017eali, preusmerite pogovor, da bo imel mal\u010dek \u010das znova zgraditi dobro samopodobo; ko se vrnete k problematiki, ne omenjajte konkretne \u017ealjivke. Pomnite, kuhanje zamere je va\u0161 in ne otrokov problem.<\/p>\n![\"Najpogostej\u0161e](\"http:\/\/www.bambino.si\/modules\/uploader\/uploads\/news\/pictures_news\/crop1\/20791016494307ad07b34ed1140a2dd6-001.jpg\")
\nS tepe\u017eem ne boste re\u0161ili ni\u010desar, nasprotno, zapravili si boste vse otrokovo zaupanje in ga nau\u010dili, da je agresija pravi na\u010din za re\u0161evanje problemov.
\nKaj storiti?
\nPrisluhnite si! Kaj vas \u017eene k temu, da nad otroka dvignete roko? Tako kot se lahko s telesno vadbo urite v \u0161portu, lahko z miselnim treningom ukrotite napetosti, ki z otrokom nimajo nobene zveze.<\/p>\n
\nTako samo izgubljate avtoriteto, kajti mal\u010dek sklepa, da ne mislite resno. Le kako bi lahko delovali premi\u0161ljeno, \u010de ste neorganizirani in v kopalnici za seboj pu\u0161\u010date nered, od otroka pa pri\u010dakujete brezhibno pospravljeno sobo. Kako lahko pri\u010dakujete, da vam bo otrok vedno govoril \u010disto resnico, \u010de vas vendar vsak dan ujame pri “drobni” la\u017ei. Pomnite, nenehno ste pod otrokovim drobnogledom in ves \u010das ste njegov vzornik, \u010de to \u017eelite ali ne!
\nKaj storiti?
\n\u010ce no\u010dete, da bo otrok kdaj kadil, opustite kajenje. \u010ce \u017eelite, da bo otrok prijazen in ustre\u017eljiv, bodite prijazni in ustre\u017eljivi. In ne pozabite – otrok si za osnovo vseh odnosov v dru\u017eini in zunaj nje prisvaja va\u0161 odnos s partnerjem.<\/p>\n
\nOtroci imajo ve\u010dinoma dovolj prijateljev, vas pa potrebujejo kot zrelo, odraslo osebo, ki jih je sposobna voditi skozi \u017eivljenje, ki jim pametno svetuje ter jih brezpogojno ljubi in spo\u0161tuje. Z eno besedo – potrebujejo star\u0161a! Ko otroku sku\u0161ate biti prijatelj, ga opeharite za pomembno vlogo roditelja. Seveda otrok potrebuje prijazne besede, prav tako ne bo zmogel brez va\u0161e empatije, ki lahko ste\u010de edino s sposobnostjo razmi\u0161ljanja na njegovi ravni, toda to je premalo. Nadobudne\u017e potrebuje ob\u010dutek, da ste mo\u010dna oseba, ki se zna nadzorovati – bolj kot on.
\nKaj storiti?
\nPodprite otroka pri poskusih, da bi dosegel samostojnost, ne navezujte ga pretirano nase s tako imenovano permisivno vzgojo. Ne to\u017eite mu o svojih te\u017eavah v slu\u017ebi ali s partnerjem, izogibajte se temu, da bi ga disciplinirali s podreditvijo: “Saj sva najbolj\u0161a prijatelja, kajne?” \u010ceprav so odgovornosti v dru\u017eini velike, si vzemite \u010das za prijateljstvo zunaj nje. Tako bo manj sku\u0161njav, da bi pri otrocih poiskali tola\u017ebo.<\/p>\n
\nPoslati otroka v sobo, ker je grdo govoril, ni enako, kot \u010de mu razlo\u017eite, zakaj ne sme govoriti tako in kak\u0161na so va\u0161a pri\u010dakovanja. Seveda je zve\u010der tako najla\u017eje vzpostaviti red, spo\u0161tovanja pa si s tem ne boste prislu\u017eili.
\nKaj storiti?
\nOtrokovo neprimerno vedenje dosledno prepoznavajte! Vpra\u0161ajte ga, kako bi se po\u010dutil, \u010de bi nekdo tako govoril\/ravnal z njim. Zakaj misli, da so tak\u0161ne besede nesprejemljive? Nadomestite besede z bolj\u0161o izbiro: “Vse ka\u017ee, da te je nekaj razburilo. Poglejva, kako bi mi to lahko povedal naslednji\u010d …”<\/p>\n
\nTakoj ko primerjate sorojence, nalijete ognja na stresna ob\u010dutja. Tisti, ki ga okregate, bo za\u010del dvomiti vase, otrok, ki ste ga izpostavili kot vzornika, pa se bo po\u010dutil krivega, ker ste pohvalili samo njega, pozneje pa utegnejo v njem zrasti ob\u010dutki ve\u010dvrednosti, s katerimi se bo postavil nad sorojenca. Seveda se primerjavam ni mogo\u010de povsem izogniti, pravzaprav so v\u010dasih celo dobrodo\u0161le. Vendar tako, da otroka opomnite zgolj z ostrej\u0161im ali odobravajo\u010dim pogledom. Ste vedeli, da nebesedna komunikacija predstavlja kar 80 odstotkov na\u0161ega sporazumevanja in da je veliko bolj zgovorna ter diskretna kot nebesedna?
\nKaj storiti?
\nRazvijajte posluh za vsakega otroka. Osredoto\u010dite se na to, kaj vam je pri vsakem od njih v\u0161e\u010d – ne da bi namigovali na to, naj iste lastnosti razvijejo tudi drugi.<\/p>\n
\n\u010casi so tak\u0161ni, da uspe tisti, ki je pametnej\u0161i, hitrej\u0161i, lep\u0161i. Visoka pri\u010dakovanja gojimo do sebe in do otrok. Saj poznate tisto: “Podpisal se je \u017ee pri \u0161tirih, se\u0161teval je pri petih. Kaj pa va\u0161?” Ne potiskajte otroka na njegovi poti do samostojnosti. Dveletnik ne more sedeti pri miru v peti\u010dni restavraciji, petletnik ne more mirno prenesti poraza pri \u010dlovek ne jezi se. Star\u0161i naj bi bili karseda dobro seznanjeni s tem, kaj lahko pri\u010dakujejo od otroka dolo\u010dene starosti, in nikoli ne bi smeli podle\u010di zgledu hitreje u\u010de\u010dih se (pogosto “treniranih”) otrok iz sose\u0161\u010dine.
\nKaj storiti?
\nBerite, spra\u0161ujte o otrokovem miselnem in telesnem razvoju. Otroci niso va\u0161 projekt oziroma daljinsko vodena raketa. Imajo svoje talente, ki jih razvijejo ob svojem \u010dasu. Stojte jim ob strani in jih spodbujajte s ploskanjem in s predlogi, nikdar z ukazi.<\/p>\n